6.1.2 Okoljski vidiki

Okoljski vidiki so tisti elementi dejavnosti (izdelki, storitve, energenti, aktivnosti, delovne operacije…), s katerimi organizacija součinkuje z okoljem (vpliva na njo).

 

 

Proces obravnave okoljskih vidikov obsega:

  • Prepoznavanje okoljskih vidikov
    • To je timsko delo, kjer se pregledajo vsi “elementi dejavnosti” organizacije. Enostavni način je takšen, da se udeleženci fokusirajo na vse možne vplive na okolje znotraj svojega procesa, na primer tako, kakor prikazuje zgornja poenostavljena slika. Nastane daljši seznam, ki se ga v nadaljevanju dodatno obdela.
    • Prepoznati je potrebno okoljske vidike za vse stalne in tudi začasne lokacije organizacije.
    • Okoljski vidiki so lahko v različni situacijah različni. Zato je potrebno posebej opredeliti tiste, ki se nanašajo na neko normalno (stabilno) obratovanje, kakor tudi tiste, ki se nanašajo na posebna stanja, na primer pri zagonu, zaustavitvi, nenadnem izpadu obratovanja itd.
    • Posebej je potrebno prepoznati tiste okoljske vidike, ki so aktualni pri morebitnih izrednih razmerah.
  • Opredelitev kriterijev ocenjevanja
    • Organizacija opredeli, kateri naj bodo kriteriji za ocenjevanje pomembnosti okoljskih vidikov. Na primer: Tveganje za okolje, kako je glede zakonskih in drugih zahtev, kako vidik vpliva na zmožnost doseganja pričakovanih rezultatov sistema, kakšna so stališča zainteresiranih strani (npr. javnost) glede posameznega vidika itd.
    • Kriteriji so lahko numerični (dodelijo se konkretne vrednosti za kasnejše računanje) ali pa kot “semafor” (npr.: zeleno – nizka relevanca, rumeno – srednja relevanca, rdeče – visoka relevanca)
  • Ko so kriteriji jasno opredeljeni (in dokumentirani) se izvede aplikacija teh na vsakem posameznem vidiku.
    • Smiselno je vidike združiti glede na posamezni proces ali pa “po logiki” podobnih vplivov na okolje. Večina organizacij uporablja tabelarični prikaz, ni pa nujno. Lahko je vsak vidik obravnavan na svojem listu (obrazcu). Veliko večji pomen je na vsebini, kakor sami obliki.
    • Ocenjevanje naj bo dokumentirano.

Primer za numerično ocenjevanje in primer za opisno ocenjevanje (ABC – semafor). (KLIKNI NA POVEZAVO)

  • Izvedba končne ocene pomembnosti
    • Posebni kriterij se nanaša na končno oceno pomembnosti. Na podlagi tega kriterija se pokaže, kaj je zares pomembno, oziroma, na kaj se moramo najprej in dejansko osredotočiti.
    • Primer pri numeričnem ocenjevanju: Vidik je pomemben, če skupna vsota vsota višja od polovice vseh možnih točk. V kolikor je kriterij “zakonodaja” ocenjen z največ točkami, be vidik pomemben. ITD.
    • Primer pri metodi “semafor”: Če je eden od kriterijev ocenjen “rdeče”, postane vidik pomemben. Če je vidik ocenjen z dvemi “rumenimi”, je pomemben. ITD.
  • Seznam (register) pomembnih okoljskih vidikov mora biti vedno “up-to-date”. Povod v revizijo so lahko: novi procesi, proizvodi, storitve, spremembe zakonodaje, nove naprave, materiali ali oprema, okoljske nezgode, itd.
  • Iz dokumentiranih informacij naj bo jasno razvidno, kateri so pomembni okoljski vidiki na vseh stalnih in tudi začasnih lokacijah, kjer organizacija deluje.
  • Vzpostaviti je potrebno ustrezno komunikacijo na vseh ravneh in funkcijah, da se osebje zaveda smisla in pomena okoljskih vidikov lastne dejavnosti.

 

6.1.4 Ukrepi za obvladovanje okoljskih vidikov

Rezultat opredelitve pomembnih okoljskih vidikov so konkretni ukrepi na obvladovanje le teh. Tu so običajno mišljeni:

  • interna pravila za obvladovanje npr. nevarnih snovi ali odpadkov;
  • konkretna navodila (npr. za delo) ali poslovnik obratovanja ČN itd.;
  • opredelitev in zagotovitev kompetenc za delovna mesta in funkcije, v skladu z okoljsko relevanco le teh;
  • način in postopki nadzora, merjenja, analiz in poročanja;
  • itd.